Socialnovarstveni zavod Dom na Krasu bo v procesu deinstitucionalizacije odpiral nove enote na Krasu in Goriškem. Ljudem želimo več kot to, da se preselijo v manjše enote – želimo jim omogočiti višji bivalni standard in višjo kakovost življenja. Življenje v skupnosti pa pomeni tudi vzpostavitev novih storitev, zato bomo odprli tudi informacijske pisarne, ki bodo namenjene vsem občanom v skupnosti.

Ko se ljudje znajdemo v stiski, pogosto ne vemo, na koga se obrniti, ne poznamo vedno svojih možnosti in pravic ali oblik pomoči v skupnosti, včasih tudi težko pridemo do ustrezne podpore in svetovanja. Prav v ta namen smo v Divači in Sežani odprli prvi dve informacijski pisarni Doma na Krasu, ki bodo nudile pomoč prav pri pridobivanju teh informacijah.

Ob odprtju informacijske pisarne v Sežani 6. oktobra smo organizirali okroglo mizo z naslovom Storitve v skupnosti za osebe s težavami v duševnem zdravju. Na strokovno srečanje smo povabili vse ključne akterje na področju duševnega zdravja v skupnosti s področja Krasa, z namenom povezovanja in ustvarjanja skupnostnega socialnega dela. Strinjali smo se, da nas na tem področju čaka še veliko dela, pri čemer se moramo povezovati ter ustvarjati skupne vizije in strategijo. Srečevali se bomo predvidoma na dva meseca, načrtovali skupno delo, skupne projekte in skupne prijave na projekte, kar vidimo kot prvi korak k vzpostavitvi skupnostnih služb v lokalnem okolju.

Odprtje informacijske pisarne v Divači smo 27. oktobra proslavili s predstavitvijo knjige Titov sin, pogovorom z avtorjem knjige ter nagovorom v. d. direktorja Nevenke Ražman in vodje območja Kras Arijano Cengle. Hkrati je odprtje pisarne pomenilo bližnje prve selitve v Divačo, ki bodo predvidoma konec decembra.

Svetovni dan duševnega zdravja smo obeležili tudi s predstavitvijo literarnih prispevkov skupine Svobodne Duše. V Kosovelovi knjižnici Sežana so 6. oktobra predstavili svoja dela, ki so jih letos pisali na temo (vz)trajnostna dediščina. Po uvodnem nagovoru direktorja knjižnice, Marka Matičetovega, in v. d. direktorja Doma na Krasu, Nevenke Ražman, so nekateri člani skupine Svobodne duše: Dean Dobrilović, Nina Forstnerič, Ivica Korenčan, Veronika Mržek in Iztok Šefran prebrali svoje prispevke, ki so jih napisali v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine. Večer je med posameznimi sklopi branja popestril Samo Vremec z igranjem na kitaro. Kulturnega dogodka so se udeležili nekateri svojci nastopajočih in stanovalci Doma na Krasu. Tako so Svobodne duše uspešno zaključile že deveto leto svojega delovanja po mentorstvom Ludvike Foški in Ivanke Večko.  Naslednje leto bo jubilejno – deseto leto in se ga vsi že veselijo.

V parku Doma na Krasu, ki smo ga letos odprli za skupnost, smo 8. oktobra obeležili svetovni dan duševnega zdravja z zaključkom dobrodelnega umetniškega festivala No Roast. Festivalsko popoldne smo začeli z razstavo umetnice Jovane Đukić in ustvarjalno delavnico Manje Starc. Udeleženci so se preizkusili v poslikavi okrasnega kamenja, izdelali so si svoj obesek za ključe ali ogrlico, barvali mandale in pletli hobotnice iz volne. Istočasno je potekal tudi pogovor z umetnico Jovano Đukić. Večer nam je popestril goriški jazz-rock-funk kvartet Kavasutra. Ob zaključku dogodkov v parku je ta dobil tudi novo ime: Park ob vili Mahne.

Vedno bolj se zavedamo, kako pomembna je skrb za duševno zdravje in dobro počutje, in s tem namenom zavod Dom na Krasu ob letošnjem Svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravlja pester program dogodkov.

Dogajanje se začne v četrtek, 6. oktobra ob 10. uri, z okroglo mizo »Storitve za osebe s težavami v duševnem zdravju« v veliki dvorani Občine Sežana. S tem napovedujejo odprtje informacijske pisarne za duševno zdravje. Skupina Svobodne duše pa vabi na literarni dogodek, kjer bodo prebirali svojo avtorsko prozo, ob 18. uri v Kosovelovi knjižnici v Sežani.

V petek, 7.10. razstava likovnih del Ruperta Gajserja, z naslovom MOJA POT v Galeriji Krpanovega doma v Pivki. Začetek ob 9h30.

V soboto, 8. 10., se v odprtem parku zavoda v Dutovljah zaključuje dobrodelni umetniški festival NO ROAST! z dogodki: Ustvarjalne delavnice z Manjo Starc, otvoritev razstave lokalne umetnice Jovane Đukić, goriški jazz-funk-rock kvartet Kavasutra, za konec pa rock bend Madison.

Program se zaključi v ponedeljek, 10. oktobra s stojnicami v Divači in Sežani. Ozaveščali bodo o problematiki soočanja s težavami v duševnem zdravju in deinstitucionalizaciji, ki trenutno poteka v Domu na Krasu.

Več informacij o dogodkih na Facebook profilu Doma na Krasu.

Vstop na vse dogodke je prost.

V petek, 30.9.2022 nas je obiskal Evropski poslanec g.Milan Brglez, ki se pri svojem delu posveča v večji meri sociali in zaposlovanju.

Na kratkem obisku smo mu pripravili sprejem v delavnicah Doma na Krasu, kjer potekajo kooperantska dela in prostočasne dejavnosti, povezane z ročnim delom, šivanjem in umetniškim izražanjem.

Gospod Brglez je obiskal Varovani oddelek ter se sprehodil po bivalnem delo zavoda.

Za isto mizo smo ga sprejeli skupaj z našimi stanovalci, kjer smo predstavili dejavnost in poslanstvo zavoda, preobrazbo, deinstitucionalizacijo, vizijo zavoda in zametke oblikovanja storitev v zavodu, ki naj bi postajale storitve v skupnosti.

Izmenjali smo si dragocene besede pričakovanj, upanja, načrtov, predvsem pa smo si obljubili, da bomo povezali moči in delo na poti, ki je dejansko pot razvoja in usmeritev in pot zaveze države Slovenije, da bo do leta 2030 razmerje institucionalnega varstva v primerjavi s storitvami v skupnosti zmanjšala in se razvijala v smeri storitev v skupnosti za vse, ki so potrebni tovrstne pomoči.

V tem času, od kar bivamo v Postojni, je to mesto postalo naš dom. Tako smo se, kot pravi Postojnčani, na binkoštni ponedeljek odpravili na voden ogled Postojnske jame. Za pomoč pri urejanju vstopnic se zahvaljujemo sodelavcu Goranu, hkrati pa tudi vsem zaposlenim v jami, ki so nam omogočili ogled.

Ogled je bil zelo lep in poučen. Izvedeli smo veliko stvari, ki so bile že malo pozabljene. Z zanimanjem smo opazovali lepote, ki nam jih je jama ponujala in občudovali lepote, ki jih je ustvarila narava. Pot po jami pa je bila naporna. Najbolj veseli smo bili vožnje z vlakom.

Hvala vsem, ki ste se potrudili in nam polepšali dan.

Stanovalci in zaposleni DE Postojna.

Tudi za nas, v DE Postojna, je letos ta praznik pomenil vstajenje, prebujenje. Saj smo se po dolgem času spet aktivno vključili v lokalno okolje.

Stanovalci in zaposleni smo v tednu pred veliko nočjo, s pomočjo Postojnskega župnika Jožefa Korena, v cerkvi pripravili velikonočno razstavo. Praznovanje in pripravo na praznike, pa ob pripravi dobrot, raztegnili na celotni teden. Stanovalci so pripravljene jedi ponosno odnesli k žegnu.

Tim DE Postojna

Dan za spremembe: SKUPNO(st) v Divači

V Štanjelu je v četrtek, 3. 3. 2022, potekala okrogla miza projekta Kaštelir, Pomen vključitve deležnikov v soustvarjanje trajnostnih turističnih produktov, ki smo se je udeležili tudi predstavniki Doma na Krasu.

V projektu smo aktivno sodelovali z izdelovanjem spominkov — replik prazgodovinskih skledic, ki so jim življenje vdahnili stanovalci Doma na Krasu, ki so z gnetenjem in oblikovanjem gline vanje vtkali svojo neizbrisno sled.

Povabila k sodelovanju v projektu smo bili stanovalci in zaposleni zelo veseli. Izdelovanje glinenih skledic je popestrilo dneve stanovalcev, ki so si v instituciji zelo podobni. Ogromen pomen je za stanovalce to, da delajo in ustvarjajo. S tem se dviga samopodoba posameznikov in skupine, krepi se samozavest in »vrednost« posameznika; posledično so stanovalci bolj zadovoljni, cenjeni, nasmejani in ne nazadnje so za svoje delo tudi simbolično plačani. Preko projekta se vključujejo v skupnost in niso potisnjeni na rob družbe, kar se, žal, še prepogosto dogaja.

V projekt je bila tudi vključena socialna nota, kar je izrednega pomena. Želimo si, da bi ta vključenost in s tem priložnost za sodelovanje v raznih projektih postala stalnica. Vključenost socialne note v razpisno dokumentacijo bi morala imeti večjo vlogo pri točkovanju za izbiro projekta, s čimer vključenost te tematike v razpise ne bi bila odvisna samo od dobre volje prijaviteljev projekta.

Resnično upamo, da se bo to tudi zgodilo, saj se na ta način ozavešča splošno javnost, odpravlja stigme in posledično pomaga ljudem s takimi ali drugačnimi težavami, da so korak bližje dostojnemu življenju, ki se vsem nam zdi nekaj samoumevnega.

Ema Ferenc, ki je sodelovala v projektu, je o projektu in o zaključni okrogli mizi napisala: Udeležili smo se prireditve okusi bronaste in železne dobe v Štanjelu. Vse se vrti okoli kaštelirjev, izdelkov iz gline, izkopanin. Predstavili smo znanje Doma na Krasu. Območje Krasa, Brkinov in Čičarije je polno prazgodovinskih gradbišč – kaštelirjev. Projekt KAŠTELIR je nastal z namenom aktivnega ohranjanja te prezrte, izjemno bogate dediščine ter obuditve starodavne povezanosti ljudi z rastlinami. Pogledali smo tudi kratek film, spoznali goste iz različnih krajev, med drugim tudi z Hrvaške. No, bilo je odlično — in seveda sva predstavili midve z Julijo tudi umetnine Doma na Krasu, kot tudi razmišljanje našega doma.

Prišel je božični čas in v Dom na Krasu je ponovno prišla Luč miru iz Betlehema in razsvetlila covidne dni stanovalcem zavoda. Prinesla sta jo skavta sežanskega stega Polona in Rok.

V torek 28. decembra ob 10:30 uri so  se stanovalci in zaposleni zbrali v avli zavoda okoli jaslic in ju pričakali.  Sprejeli sta ju voditeljici molitvene skupine- Lučka, ki v okviru skupin za samopomoč,  v zavodu deluje že vrsto let  in skrbi za zagotavljanje duhovnih potreb stanovalcev. Voditeljica  molitvene skupine Bogdana je tudi povezovala prireditev. Laterno z lučko sta postavila na vidno mesto in domski pevski zbor, ki ga vodita ga. Herta  in prostovoljka ga. Karmen. Zapel je več božičnih pesmi in pričaral praznično vzdušje.

Skavtinja Polona  je najprej povedala,  da Luč miru prihaja iz Betlehema, kjer v votlini Jezusovega rojstva otrok prižge plamen, ki ga potem skavti ponesejo v druge države po Evropi in tudi izven nje. Nato je prebrala še letošnjo poslanico Luči miru:  » V začetku je beseda.« Lepa beseda v začetku lepega, grda v začetku grdega. Saj z besedo  nekoga rešimo ali pokončamo, ranimo ali ozdravimo. Danes pa je malo lepih besed, malo vljudnosti. Morda je zato med nami toliko jeznega, toliko grdega, toliko teme. Zato bi vam danes radi dali lepe besede, »Hvala«, »Oprosti« in »Rad te imam.« To so luči, ki uničujejo temo in tiho povedo, da smo vsi ljudje.  Primi v roko to LUČ in besedo. Osvetli prostore, govori lepo. In reci si, preden te tema zajame, »Človek, ne jezi se.«

Na poslanico se je navezala povezovalka prireditve z razlago simbolike Božiča, ki je  v   času po zimskem solsticiju – najdaljši noči v letu, ko  na svetu prevlada tema. Ob  Jezusovem  rojstvu, se začne  daljšati dan in tako njegovo rojstvo simbolično prinese luč na svet. Omenila je tudi advent, čas pričakovanj, saj beseda advent pomeni »prihaja« ali »prihod«.  Adventni čas  traja 4 tedne in se konča na božični večer. Na vsako adventno nedeljo se prižge eno svečo več. Te 4 sveče simbolizirajo  luč- svetlobo in imajo vsaka svoj pomen. Prva sveča simbolizira pričakovanje – upanje, druga sveča mir, tretja veselje- srečo in četrta ljubezen.

Eden izmed  stanovalcev je nato predstavil svoj pogled vpliva luči na človekovo notranjost.

Tri članice pevskega zbora so  prebrale vsaka po eno znano božično pesem, Sveta noč, Glej zvezdice božje…ki jo je potem pevski zbor zapel. Pri petju so se jim  pridružili tudi prisotni stanovalci in zaposleni. Vsi skupaj so zapeli še nekaj priljubljenih pesmi, eden izmed stanovalcev tudi dve solo.

Sprejem Luči se je  zaključil  s pogostitvijo, ki jo je omogočila Kraška dekanijska Karitas (KDK). Stanovalcem je  donirala 10 različnih vrst panetonov, ki sta jih sovoditeljici molitvene skupine, ena tudi članica KDK razrezali in razdelili vsem prisotnim skupaj s čajem, katerega so skuhali  v domski kuhinji.

Bogdana Žemva Furlan