Izdali smo februarsko številko časopisa »IZHOD v skupnost«, katerega vodilna tematika je UPANJE. Skupaj upamo na boljši jutri, zato vam v številki predstavljamo zagone zadnjih dveh mesecev na Projektu deinstitucionalizacije. V tokratni številki smo vam postregli kar z dvema stripoma, v kolumnah pa z vami delimo razmišljanja o življenju z nalepko, o obupu in upanju.
Želimo vam prijetno branje in veliko upanja v prihodnost.
V petek, 5.2.2021, smo obeležili kulturni praznik Franceta Prešerna, ki ga sicer praznujemo 8. februarja. Dogodek je nastal na pobudo stanovalcev, ki so se spomnili na dr. Prešerna, pomoč pri izvedbi pa smo ponudili zaposleni. V spomin nanj smo pripravili manjšo prireditev.
Dogodek se je odvil v Centru aktivnosti, v Domu na Krasu. Udeleženci so dogodek otvorili tako, da je vsak izmed njih nekaj povedal o dr. Francetu Prešernu. Nekateri so brali Prešernove pesmi, drugi pa svoja literarna dela. Bilo je tudi nekaj udeležencev, ki so recitirali njim ljube poezije.
Dogodek smo zaključili s pogostitvijo.
Spodaj objavljamo poezijo, ki jo je napisala Nuška Pitterle :
Nova številka časopisa »IZHOD v skupnost« se tokrat dotika modrosti. Čeprav smo bili v zadnjih mesecih bolj rdeči kot modri, smo modrost poskušali čim bolj povezati z vsakdanjostjo, v kateri smo obstali. Želeli smo se odtujiti od neprestane panike, ki jo je prineslo epidemiološko stanje, zato smo zajeli vse pozitivno, kar je stanovalcem Doma na Krasu polepšalo vsakdan. Dogodki, ki so se odvili v prejšnjih mesecih, so navedeni v rubriki Kaj dogaja.
V tokratni številki predstavljamo tudi dela zunanjih sodelavcev in vas ob tej priložnosti ponovno vabimo, da se nam pridružite. Prispevke sprejemamo na mail: domanakrasu@gmail.com.
Časopis lahko prelistate tukaj :
Vsako leto, tretji petek v novembru, obeležimo dan slovenske hrane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Namen dneva slovenske hrane je podpreti slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujati samooskrbo s kakovostno hrano iz lokalnega okolja (vir: MKGP).
Letos se je dogodek odvil v petek, 20. novembra, ko so tudi stanovalci dislociranih enot Sežana začeli zajtrk s pridelki lokalnih pridelovalcev hrane. Iz kuhinje je zadišalo po sveže pečenem domačem kruhu že dan prej, postrežen pa je bil na petkovo jutro. Stanovalci so mizo obložili z zdravimi dobrotami, kot so maslo, med in jabolka. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi donatorjem, ki so nam omogočili, da lahko izvedemo Tradicionalni slovenski zajtrk v naših enotah. Ti so: Čebelarstvo Furlani iz Volčjega Grada, Kmetija Buntovi iz Škrbine, Kmetija Škerlj iz Tomaja in Kmetija Žgajnar iz Postojne.
Vzdušje ob zajtrku so stanovalci popestrili tudi z glasbo.
Ivica Korenčan, stanovalka bivalne enote na Kettejevi ulici v Sežani, je delila svojo izkušnjo:
»20. novembra, ko smo vstali, so nam postregli z tradicionalnim slovenskim zajtrkom – domačim medom, maslom, domačim kruhom. Prejšnji dan me je gospa Damjana povabila, če bi igrala na harmoniko, da bi posnela po telefonu za Radio Ognjišče – slovenski tradicionalni zajtrk. Že prejšnji dan v četrtek sem se učila pesem Čebelar.
Ko je bila ura deset ali pol enajstih, je pomahala z roko, da sem začela igrati. Zaigrala sem pesem Čebelar od Slakov. No, rekli so, da bomo v nedeljo po radiju Ognjišče, pa nismo bili.
Drugi dan je Damjana poslala delavki iz radija Ognjišča posnetek. Bil je lep prispevek. Poslala sem ga domačim in najboljšim prijateljicam po e-mailu. Ko sem jih vprašala, kako je bilo, so mi vsi čestitali.«
Ivica je bila kasneje obveščena, da je zvok iz njene harmonike odzvanjal še isti dan na Radiu Ognjišče. V prispevku, ki je dostopen na povezavi http://avdio.ognjisce.si/share/ura_2020_11_20_11.mp3&t=0h42m25s, svoje vtise z nami deli tudi stanovalec Dean in zaposlena Damijana, ki je dogodek organizirala.
Veseli nas, da smo kljub težkim časom, ki jih vsi preživljamo v pandemiji, v malih stvareh našli čas za zdravje, sproščenost in zabavo.
Stanovalci si želijo, da bi dogodek naslednje leto ponovili in ga vpeljali tudi v druge dislocirane enote.
V zavodu smo z aprilom 2020 zakorakali v proces deinstitucionalizacije. Vizija zavoda narekuje preoblikovanje institucije v mrežo različnih skupnostnih služb za ljudi z dolgotrajnimi duševnimi stiskami in intelektualnimi ovirami.
Proces deinstitucionalizacije bo imel največji vpliv prav na življenja stanovalcev in njihovih svojcev, in zato je aktivno in tesno sodelovanje ključnega pomena. Zavzemamo se za izboljšanje kakovosti življenj oseb, vključenih v institucionalno varstvo, kar pomeni, da izhajamo iz njihovih potreb. V ta namen smo 29. septembra 2020 na Bunčetovi domačiji v Dutovljah organizirali posvet o preobrazbi zavoda za svojce in skrbnike, ki je bil namenjen predstavitvi in informiranju o izvedbi projekta »Doma na Krasu«.
Preobrazbo zavoda smo začeli z vzpostavitvijo timskega in projektnega dela. Preobrazbo zavoda vodita direktor zavoda in strokovna vodja, na projektu »Doma na Krasu« pa deluje dvanajst zaposlenih, ki skupaj z direktorjem, strokovno vodjo, namestnico direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe ter dvema stanovalcema zavoda sestavljajo jedrni tim, ki je motor projekta.
Za usklajevanje vseh aktivnosti, ki so povezana s preoblikovanjem zavoda, skrbi koordinacijski tim, ki ga sestavljajo direktor, strokovna vodja, vodja projekta, koordinator projekta v zavodu in koordinator projekta pri projektnem partnerju IRSSV. Pripravili smo tudi prvo različico Načrta Preobrazbe.
V načrtovanje preobrazbe zavoda so vključeni tudi slovenski in tuji strokovnjaki na področju deinstitucionalizacije, ki tvorijo usmerjevalno skupino: Mojca Urek, slovenska sociologinja in socialna delavka ter profesorica na Fakulteti za socialno delo; Ema Ferenc, strokovnjakinja iz izkušenj na področju duševnega zdravja in življenja v skupnosti; Jan Pfeiffer, član evropske ekspertne skupine za deinstitucionalizacijo, psihiater, vodja procesov deinstitucionalizacije na Češkem; Nic Crosby, ekspert za oskrbo po osebni meri v skupnosti in osebno načrtovanje (Anglija); Roberto Mezzina, bivši direktor oddelka za duševno zdravje, centra za raziskovanje in usposabljanje Svetovne zdravstvene organizacije (Italija) in predstavniki MDDSZ. Usmerjevalna skupina ima predvsem posvetovalno vlogo, kar pomeni, da se bodo lahko člani jedrnega in koordinacijskega tima z njimi posvetovali ob večjih organizacijskih, pa tudi vsebinskih vprašanjih oz. ovirah. Hkrati bo vloga usmerjevalne skupine tudi strokovni pregled gradiv, ki bodo pripravljena v okviru projekta.
Za proces preobrazbe zavoda je pomembno tudi začeti s teritorializacijo, kar pomeni, da bomo za začetek stanovalce in zaposlene razporedili po domovih glede na območje oz. teritorij, kamor se bodo preselili. Tako se bodo stanovalci in osebje že v času pred preselitvijo povezovali med seboj in z okoljem, kamor se bodo preselili.
Z namenom ozaveščanja tako stanovalcev in njihovih svojcev kot tudi strokovne in splošne javnosti smo vzpostavili Facebook stran, zaživela je nova spletna stran Doma na Krasu, vzpostavili smo tudi sodelovanje s študijsko skupino za lahko branje iz CUDV Črna na Koroškem, s katero smo napisali in oddali prispevek v lahkem branju, ki je dostopen na naslednji povezavi: http://www.risa.si/Portals/4/Portali/risa.si/knjiznica/20minutPDF/2020_07-08.pdf. Na Facebook-u in spletni strani vas bomo obveščali o dogajanju na področju preobrazbe zavoda in o aktualnih dogodkih, kot so bile Likovne in literarne delavnice ob dnevu duševnega zdravja ter izid prve številke časopisa »IZHOD v skupnost«.
V zavodu smo začeli tudi z izobraževanji, ki so namenjena stanovalcem in zaposlenim v zavodu ter ostali strokovni javnosti. Prvo izobraževanje je potekalo v živo, naslednja pa smo izvedli prek videokonference, in sicer je prenos prek aplikacije ZOOM omogočil, da se nam je izobraževanjih pridružila tudi širša javnost. Do sedaj smo tako izpeljali 3 izobraževanja: Vodenje preobrazbe, Oskrba po osebni meri ter Temeljni pojmi in načela prehoda v skupnost in normalizacija, na katerih so med drugim predavali tudi prof. dr. Vito Flaker in doc. dr. Vera Grebenc iz Fakultete za socialno delo, koordinatorka obravnave v skupnosti Simona Ratajc in prof. psihiatrije Lorenzo Burti.
V letošnjem letu načrtujemo še izvedbo izobraževalnih modulov Vzpostavljanje odgovorov v skupnosti, Tveganja brez prisile in Vključevanje uporabnikov v procese odločanja.
V sklopu projekta »Doma na Krasu« je izšla prva številka časopisa »IZHOD v skupnost«, s katerim želimo javnost informirati o poteku projekta preobrazbe Doma na Krasu, skupnost ozaveščati o problematiki duševnega zdravja in o pomenu procesa deinstitucionalizacije, ljudem, ki bivajo za zidovi institucij pa dati glas in s tem moč, da izstopijo iz stigmatiziranih vlog.
Tokratna številka je posvečena novemu koronavirusu, ki je v letu 2020 pretresel življenja vseh nas. Preberite, kako situacijo doživljajo stanovalci Doma na Krasu.
Obenem vabljeni, da prispevate k soustvarjanju časopisa. Sprejemamo članke, kolumne, fotografije, ilustracije in ostale umetnine na naš e-mail domanakrasu@gmail.com. Tema naslednje številke je MODROST, prispevke pa sprejemamo vse do 20.11.2020.
Želimo, da časopis postane del širše skupnosti. V teh čudnih časih smo vsi, bolj očitno kakor prej, na isti ladji – tudi ljudje brez »diagnoz« smo zaprti in tudi mi plujemo prek čeri lastnih duševnih stisk.
V času epidemije in omejenega javnega življenja, lahko časopis prebirate na naši spletni strani v pdf obliki:
Ko ukrepe omilijo, pa nas boste lahko srečali na ulicah Kopra, Gorice ali Sežane.
Čakamo na boljše čase, do takrat pa …
Uživajte v branju!
V Domu na Krasu smo v drugem tednu oktobra zagnali naše male sive celice in se poglobili v naše duše na literarnih in likovnih delavnicah. Delavnice z naslovom »Pokrajina moje duše« smo otvorili dne 06.10.2020 v Centru aktivnosti v Domu na Krasu.
Vsako jutro smo poskrbeli za prijetno vzdušje ob kavi in piškotih, kar je stanovalcem dalo dodaten zagon za ustvarjanje. Nato so se stanovalci razdelili v dve skupini: literarno in likovno. Poglobili so se vase in iskali ustvarjalni navdih.
V sredo smo gostili literatko go. Polono Škodič. V zadnjih desetih letih je ga. Polona napisala vrsto kritiških študij in recenzij za razne slovenske časopise in strokovne revije, likovne monografije priznanih umetnikov, veliko kritiških ocen ter tekstov je prispevala za razstavne kataloge likovnih umetnikov, ki so bili predstavljeni v številnih galerijah po Sloveniji.
Pomagala nam je pri pisanju in oblikovanju naših tekstov.
Naslednji dan nas je obiskala dolgoletna profesorica likovne umetnosti ga. Silva Copič, ki nas je seznanila s svojim delom in pristopila k vodenju likovnega procesa. Gospa Copič je slikarka, ilustratorka in lutkarica. Je članica Društva likovnih umetnikov Severne Primorske in tudi letošnja povabljenka cenjene vsakoletne likovne kolonije Umetniki za Karitas, ki poteka na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Je vsestranska likovna umetnica z bogatimi pedagoškimi in ustvarjalnimi izkušnjami.
Delavnice smo zaključili v petek, 09.10.2020, z razstavo in s predstavitvijo del ter pogostitvijo vseh udeležencev. Stanovalci so se zelo izkazali in so za svoja dela prejeli tudi priznanja.
V sklopu likovno literarne delavnice »Pokrajina moje duše« je bil izdan Bilten.
Z dogodkom smo obeležili Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10.oktobra. Letos je potekalo po geslom: »Duševno zdravje za vse. Večje naložbe – večja dostopnost. Vsakomur, vsepovsod.«
Želeli smo prikazati, kako se soočamo s trenutnimi omejitvami druženja zaradi COVID-19. Dela smo razstavili na oknih zavoda, tako da so bila vidna navzven, saj je vstop v Dom na Krasu omejen. Kljub vsem omejitvam in ukrepom smo veseli, da nam je prek delavnic uspelo najti notranjo pozitivnost, vzbuditi zadovoljstvo in privabiti nasmehe na obraz vseh udeležencev.
Dom na Krasu je eden prvih socialnovarstvenih zavodov, ki je z letom 2020 vstopil v proces deinstitucionalizacije. Deinstitucionalizacija pomeni prehod iz institucionalne oskrbe v oskrbo v skupnosti, obenem pa gre za proces vračanja človekovih pravic ljudem, ki živijo v instituciji. Projekt preobrazbe »Doma na Krasu« je od leta 2020 do leta 2023 sofinanciran iz sredstev Evropske unije (ESS) in poteka v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Cilj projekta je preobrazba obstoječega zavoda v Dutovljah v mrežo skupnostnih služb, ki bi uporabnikom omogočile samostojno življenje v skupnosti, z vso potrebno podporo. Podpora v skupnosti pomeni zagotavljanje individualiziranih storitev, ki jih v okviru institucije ni mogoče zagotoviti.
V sklopu triletnega projekta se bo 70 stanovalcev preselilo iz zavoda v stanovanja oziroma stanovanjske skupine s podporo. Te bodo locirane na treh območjih, in sicer Kras, Obala in Goriška regija, kar zajema vse Občine na omenjenih območjih. Stanovanja bodo organizirana na način družinskega okolja, s ciljem približati življenje stanovalcev običajnemu načinu življenja, navkljub oviram, kar omogoča večji vpliv in možnost odločanja.
Dom na Krasu bo vzpostavil mrežo novih storitev, ki bodo na voljo tudi zunanjim uporabnikom, ne le stanovalcem Doma na Krasu. V okviru novih storitev bo deloval mobilni tim strokovnih delavcev, ki bo krožil med stanovanjskimi enotami in nudil podporo glede na potrebe. Na vseh treh območjih bodo vzpostavljene informativne pisarne, kjer se bo nudilo svetovanje in zagovorništvo, s ciljem zastopanja interesov ljudi z neenakovredno močjo v primerjavi z drugimi člani družbe, in ki bodo izvajale tudi aktivnosti dnevnega centra.
Ves čas trajanja projekta je pomembno ozaveščanje javnosti, rušenje stereotipov in predsodkov ter odpiranje prostora za pogovor o duševnih stiskah. V ta namen bomo organizirali številne dogodke, kot so posveti, okrogle mize in sosedska druženja. Spoznali nas boste lahko tudi na večjih dogodkih v lokalni skupnosti.
»Največja nevarnost v času turbulentnih sprememb ni turbulenca, temveč odločanje z včerajšnjo logiko.« – Peter Drucker
Predstavili smo svoja dela in se pogovorili o vezi, ki nas druži – ljubezni.
V začetku meseca februarja si Prešernov dan in Valentinovo skoraj podajata roki. Ob tem, da je Valentinovo dan zaljubljencev vemo, da je tudi dr. Franceta Prešerna ljubezen močno zaznamovala. Tako smo želeli za literarnem dogodku, ki smo ga organizirali skupaj z Društvom ŠENT in Knjižnico Bena Zupančiča Postojna, obeležiti oba ta dneva na skupnem imenovalcu »ljubezni« in predstaviti dela literarne skupine in izbrana dela posameznih članov skupine na to temo.
V lanskem letu smo združili moči v organizaciji literarnih delavnic za uporabnike programov obeh organizacij. Vsak mesec smo se srečevali ob vnaprej dogovorjeni temi ali avtorju. Še posebej so nas pritegnili pesniki in pesnice, zato smo se tudi sami preizkusili v tem. Ob koncu nekaterih delavnic smo napisali skupno pesem. Nekatere od teh so bile predstavljene na dogodku.
Na dogodku se nam je pridružilo veliko ljubiteljev literature iz lokalnega okolja in prijateljev iz sorodnih organizacij in ustanov. Preživeli smo navdihujoče petkovo dopoldne o katerem sta poročala lokalni Radio 94 in Studio Proteus.
Posnetku lahko prisluhnete na povezavi https://www.radio94.si/2020/02/page/2/
