»Dezinstitucionalizacija …, ta beseda!«: dosežki in protislovja skupnostne oskrbe v evropski perspektivi

Na konferenci so predstavljali in razpravljali strokovnjaki, raziskovalci in ljudje z lastnimi izkušnjami  iz kar 18 evropskih držav: Slovenije, Italije, Velike Britanije, Irske, Poljske, Finske, Danske, Malte, Francije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Češke, Madžarske, Grčije, Latvije, Litve, Nemčije in Portugalske.

Dezinstitucionalizacija je ob koncu 20. stoletja postala univerzalna politika mednarodnih organizacij, kot je Svetovna zdravstvena organizacija, pravica do življenja v skupnosti pa je eden od sestavnih delov Konvencije ZN o pravicah invalidov.

Večina zahodnoevropskih držav je že naredila potrebne reforme v duševnem zdravju. Izrazitejša evropska platforma in politika pa sta bili v zadnjih letih gonilna sila, da se je proces prehoda v skupnost končno pričel tudi v številnih državah srednje in vzhodne Evrope, v nekaterih od njih pa dobil nov zagon, kot to velja za Slovenijo. V zadnjih letih izrazito poteka prav na Krasu, s preoblikovanjem Doma na Krasu v skupnostne oblike namestitev in oskrbe. Dom na Krasu je namreč eden prvih socialnovarstvenih zavodov, ki je z letom 2020 vstopil v proces deinstitucionalizacije. Projekt preobrazbe »Doma na Krasu« je od leta 2020 do leta 2023 sofinanciran iz sredstev Evropske unije (ESS) in poteka v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Evropski »zemljevid oskrbe« se je z leti zelo spremenil in tako (tudi pri nas) zdaj vključuje od stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, podpore pri zaposlovanju, zagovorništva, uporabniških združenj, vrstniške podpore, skupin svojcev, osebne pomoči, koordinirane oskrbe, kriznih služb na terenu, do mobilnih ekip in številnih drugih oblik, ki so se pojavile in se še vedno razvijajo v praznem prostoru potreb po različnih vrstah podpore v skupnosti.

Konferenca je bila v prvi vrsti festival dosežkov, izmenjave najboljših praks, izsledkov raziskav in izkušenj z izobraževanjem, hkrati pa tudi prostor za kritičen premislek in transformativne ideje, kako premagati protislovja, kot so povečevanje zmogljivosti varovanih oddelkov v zavodih za odrasle in za otroke, uporaba prisilnih ukrepov, izolacija in segregacija ljudi, ki živijo zunaj, težave pri integraciji, ali trdoživi institucionalni miselnosti in praksah, ki se lahko obdržijo tudi v skupnostni oskrbi. Posebna pozornost je bila namenjena različnim uporabniškim pobudam (predvsem vrstniški podpori), ki so bile in so še vedno neizogibno povezane z dezinstitucionalizacijo.

Konferenca je bila tudi priložnost za obeležitev 40. obletnice delovanja nevladne organizacije Sonček – društva za cerebralno paralizo Slovenije, ki ima dolgoletne izkušnje s podporo ljudi v stanovanjskih skupinah in v zadnjem času tudi v prilagojenih stanovanjih, pa tudi, da smo nazdravili zaključku pilotnega projekta »Doma na Krasu«. V Domu na Krasu proces deinstitucionalizacije izvajamo od leta 2003, in smo do danes v dislocirane enote preselil 64 stanovalcev, na deset različnih lokacij. V nadaljnjem letu pa bomo v sklopu projekta preselili še 58 stanovalcev na območje Krasa in Goriške. Obenem pa smo s tem dogodkom gostili tudi letno konferenco evropske mreže za duševno zdravje ENTER.

Dezinstitucionalizacija je beseda, ki jo večina ljudi težko izgovori. Pogosto se ustavijo nekje na sredini in rečejo, no…, ta beseda. Včasih s tem povedo tudi, da je dezinstitucionalizacija pretežka, da bi se z njo spopadli.