Vedno bolj se zavedamo, kako pomembna je skrb za duševno zdravje in dobro počutje, in s tem namenom zavod Dom na Krasu ob letošnjem Svetovnem dnevu duševnega zdravja pripravlja pester program dogodkov.

Dogajanje se začne v četrtek, 6. oktobra ob 10. uri, z okroglo mizo »Storitve za osebe s težavami v duševnem zdravju« v veliki dvorani Občine Sežana. S tem napovedujejo odprtje informacijske pisarne za duševno zdravje. Skupina Svobodne duše pa vabi na literarni dogodek, kjer bodo prebirali svojo avtorsko prozo, ob 18. uri v Kosovelovi knjižnici v Sežani.

V petek, 7.10. razstava likovnih del Ruperta Gajserja, z naslovom MOJA POT v Galeriji Krpanovega doma v Pivki. Začetek ob 9h30.

V soboto, 8. 10., se v odprtem parku zavoda v Dutovljah zaključuje dobrodelni umetniški festival NO ROAST! z dogodki: Ustvarjalne delavnice z Manjo Starc, otvoritev razstave lokalne umetnice Jovane Đukić, goriški jazz-funk-rock kvartet Kavasutra, za konec pa rock bend Madison.

Program se zaključi v ponedeljek, 10. oktobra s stojnicami v Divači in Sežani. Ozaveščali bodo o problematiki soočanja s težavami v duševnem zdravju in deinstitucionalizaciji, ki trenutno poteka v Domu na Krasu.

Več informacij o dogodkih na Facebook profilu Doma na Krasu.

Vstop na vse dogodke je prost.

V petek, 30.9.2022 nas je obiskal Evropski poslanec g.Milan Brglez, ki se pri svojem delu posveča v večji meri sociali in zaposlovanju.

Na kratkem obisku smo mu pripravili sprejem v delavnicah Doma na Krasu, kjer potekajo kooperantska dela in prostočasne dejavnosti, povezane z ročnim delom, šivanjem in umetniškim izražanjem.

Gospod Brglez je obiskal Varovani oddelek ter se sprehodil po bivalnem delo zavoda.

Za isto mizo smo ga sprejeli skupaj z našimi stanovalci, kjer smo predstavili dejavnost in poslanstvo zavoda, preobrazbo, deinstitucionalizacijo, vizijo zavoda in zametke oblikovanja storitev v zavodu, ki naj bi postajale storitve v skupnosti.

Izmenjali smo si dragocene besede pričakovanj, upanja, načrtov, predvsem pa smo si obljubili, da bomo povezali moči in delo na poti, ki je dejansko pot razvoja in usmeritev in pot zaveze države Slovenije, da bo do leta 2030 razmerje institucionalnega varstva v primerjavi s storitvami v skupnosti zmanjšala in se razvijala v smeri storitev v skupnosti za vse, ki so potrebni tovrstne pomoči.

V tem času, od kar bivamo v Postojni, je to mesto postalo naš dom. Tako smo se, kot pravi Postojnčani, na binkoštni ponedeljek odpravili na voden ogled Postojnske jame. Za pomoč pri urejanju vstopnic se zahvaljujemo sodelavcu Goranu, hkrati pa tudi vsem zaposlenim v jami, ki so nam omogočili ogled.

Ogled je bil zelo lep in poučen. Izvedeli smo veliko stvari, ki so bile že malo pozabljene. Z zanimanjem smo opazovali lepote, ki nam jih je jama ponujala in občudovali lepote, ki jih je ustvarila narava. Pot po jami pa je bila naporna. Najbolj veseli smo bili vožnje z vlakom.

Hvala vsem, ki ste se potrudili in nam polepšali dan.

Stanovalci in zaposleni DE Postojna.

Tudi za nas, v DE Postojna, je letos ta praznik pomenil vstajenje, prebujenje. Saj smo se po dolgem času spet aktivno vključili v lokalno okolje.

Stanovalci in zaposleni smo v tednu pred veliko nočjo, s pomočjo Postojnskega župnika Jožefa Korena, v cerkvi pripravili velikonočno razstavo. Praznovanje in pripravo na praznike, pa ob pripravi dobrot, raztegnili na celotni teden. Stanovalci so pripravljene jedi ponosno odnesli k žegnu.

Tim DE Postojna

Dan za spremembe: SKUPNO(st) v Divači

V Štanjelu je v četrtek, 3. 3. 2022, potekala okrogla miza projekta Kaštelir, Pomen vključitve deležnikov v soustvarjanje trajnostnih turističnih produktov, ki smo se je udeležili tudi predstavniki Doma na Krasu.

V projektu smo aktivno sodelovali z izdelovanjem spominkov — replik prazgodovinskih skledic, ki so jim življenje vdahnili stanovalci Doma na Krasu, ki so z gnetenjem in oblikovanjem gline vanje vtkali svojo neizbrisno sled.

Povabila k sodelovanju v projektu smo bili stanovalci in zaposleni zelo veseli. Izdelovanje glinenih skledic je popestrilo dneve stanovalcev, ki so si v instituciji zelo podobni. Ogromen pomen je za stanovalce to, da delajo in ustvarjajo. S tem se dviga samopodoba posameznikov in skupine, krepi se samozavest in »vrednost« posameznika; posledično so stanovalci bolj zadovoljni, cenjeni, nasmejani in ne nazadnje so za svoje delo tudi simbolično plačani. Preko projekta se vključujejo v skupnost in niso potisnjeni na rob družbe, kar se, žal, še prepogosto dogaja.

V projekt je bila tudi vključena socialna nota, kar je izrednega pomena. Želimo si, da bi ta vključenost in s tem priložnost za sodelovanje v raznih projektih postala stalnica. Vključenost socialne note v razpisno dokumentacijo bi morala imeti večjo vlogo pri točkovanju za izbiro projekta, s čimer vključenost te tematike v razpise ne bi bila odvisna samo od dobre volje prijaviteljev projekta.

Resnično upamo, da se bo to tudi zgodilo, saj se na ta način ozavešča splošno javnost, odpravlja stigme in posledično pomaga ljudem s takimi ali drugačnimi težavami, da so korak bližje dostojnemu življenju, ki se vsem nam zdi nekaj samoumevnega.

Ema Ferenc, ki je sodelovala v projektu, je o projektu in o zaključni okrogli mizi napisala: Udeležili smo se prireditve okusi bronaste in železne dobe v Štanjelu. Vse se vrti okoli kaštelirjev, izdelkov iz gline, izkopanin. Predstavili smo znanje Doma na Krasu. Območje Krasa, Brkinov in Čičarije je polno prazgodovinskih gradbišč – kaštelirjev. Projekt KAŠTELIR je nastal z namenom aktivnega ohranjanja te prezrte, izjemno bogate dediščine ter obuditve starodavne povezanosti ljudi z rastlinami. Pogledali smo tudi kratek film, spoznali goste iz različnih krajev, med drugim tudi z Hrvaške. No, bilo je odlično — in seveda sva predstavili midve z Julijo tudi umetnine Doma na Krasu, kot tudi razmišljanje našega doma.

Prišel je božični čas in v Dom na Krasu je ponovno prišla Luč miru iz Betlehema in razsvetlila covidne dni stanovalcem zavoda. Prinesla sta jo skavta sežanskega stega Polona in Rok.

V torek 28. decembra ob 10:30 uri so  se stanovalci in zaposleni zbrali v avli zavoda okoli jaslic in ju pričakali.  Sprejeli sta ju voditeljici molitvene skupine- Lučka, ki v okviru skupin za samopomoč,  v zavodu deluje že vrsto let  in skrbi za zagotavljanje duhovnih potreb stanovalcev. Voditeljica  molitvene skupine Bogdana je tudi povezovala prireditev. Laterno z lučko sta postavila na vidno mesto in domski pevski zbor, ki ga vodita ga. Herta  in prostovoljka ga. Karmen. Zapel je več božičnih pesmi in pričaral praznično vzdušje.

Skavtinja Polona  je najprej povedala,  da Luč miru prihaja iz Betlehema, kjer v votlini Jezusovega rojstva otrok prižge plamen, ki ga potem skavti ponesejo v druge države po Evropi in tudi izven nje. Nato je prebrala še letošnjo poslanico Luči miru:  » V začetku je beseda.« Lepa beseda v začetku lepega, grda v začetku grdega. Saj z besedo  nekoga rešimo ali pokončamo, ranimo ali ozdravimo. Danes pa je malo lepih besed, malo vljudnosti. Morda je zato med nami toliko jeznega, toliko grdega, toliko teme. Zato bi vam danes radi dali lepe besede, »Hvala«, »Oprosti« in »Rad te imam.« To so luči, ki uničujejo temo in tiho povedo, da smo vsi ljudje.  Primi v roko to LUČ in besedo. Osvetli prostore, govori lepo. In reci si, preden te tema zajame, »Človek, ne jezi se.«

Na poslanico se je navezala povezovalka prireditve z razlago simbolike Božiča, ki je  v   času po zimskem solsticiju – najdaljši noči v letu, ko  na svetu prevlada tema. Ob  Jezusovem  rojstvu, se začne  daljšati dan in tako njegovo rojstvo simbolično prinese luč na svet. Omenila je tudi advent, čas pričakovanj, saj beseda advent pomeni »prihaja« ali »prihod«.  Adventni čas  traja 4 tedne in se konča na božični večer. Na vsako adventno nedeljo se prižge eno svečo več. Te 4 sveče simbolizirajo  luč- svetlobo in imajo vsaka svoj pomen. Prva sveča simbolizira pričakovanje – upanje, druga sveča mir, tretja veselje- srečo in četrta ljubezen.

Eden izmed  stanovalcev je nato predstavil svoj pogled vpliva luči na človekovo notranjost.

Tri članice pevskega zbora so  prebrale vsaka po eno znano božično pesem, Sveta noč, Glej zvezdice božje…ki jo je potem pevski zbor zapel. Pri petju so se jim  pridružili tudi prisotni stanovalci in zaposleni. Vsi skupaj so zapeli še nekaj priljubljenih pesmi, eden izmed stanovalcev tudi dve solo.

Sprejem Luči se je  zaključil  s pogostitvijo, ki jo je omogočila Kraška dekanijska Karitas (KDK). Stanovalcem je  donirala 10 različnih vrst panetonov, ki sta jih sovoditeljici molitvene skupine, ena tudi članica KDK razrezali in razdelili vsem prisotnim skupaj s čajem, katerega so skuhali  v domski kuhinji.

Bogdana Žemva Furlan

29. septembra 2020 smo na Bunčetovi domačiji v Dutovljah organizirali prvi posvet o preobrazbi zavoda za svojce in skrbnike, ki je bil namenjen predstavitvi in informiranju o izvedbi projekta »Doma na Krasu«. Letos pa smo 16. decembra organizirali drugi posvet za svojce in skrbnike, katerega namen je bil le – te seznaniti s potekom in napredki projekta, hkrati pa jim dati čas in prostor za njihova vprašanja, dvome, predloge, …

Navzoče je pozdravil direktor in na kratko predstavil potek projekta ter predstavil znane lokacije: 2 novogradnji se gradita v Divači, prav tako se pogovarjamo za nakup 2 obstoječih hiš v Divači, v Novi Gorici aktivno potekajo dogovori za nakup hiše, podobno tudi v Ajdovščini. Eden izmed ciljev projekta je preseliti vsaj 70 stanovalcev do junija 2023, kar pomeni, da bo v zavodu ostalo približno 50 ljudi. Pri tem se kar nekaj vprašanj poraja okoli verificiranega varovanega oddelka. Strokovna vodja pove, da je kljub prizadevanjem in pritožbam ter pozivom državnih institucij na oddelku nameščenih več ljudi, kot za število, za katero je oddelek verificiran. Zavod je bil zato primoran nekatere sobe ustrezno prekvalificirati iz dvoposteljnih v troposteljne in na tak način ohraniti vsaj toliko dostojanstva, da osebe niso nameščene na hodniku. Poudari še, da si želi sistemskega pristopa, ki ga ni, in da je za to potrebna sistemska rešitev. Poudariti pa je potrebno, da je pri izvedbi projekta zelo pomembna tudi vloga ministrstva, in so v potek projekta vseskozi vključeni.

Prve preselitve naj bi se tako nekje sredi prihajajočega leta zgodile prav na območju Divače. O tem, kdo se bo selil v Divačo, se s stanovalci že pogovarjamo in bo znano v kratkem. Okvirni seznam smo pripravili na podlagi prošenj in želj stanovalcev, trenutno pa potekajo še dokončni pogovori. Vsi stanovalci imajo enake možnosti selitve, ne glede na intenzivnost njihovih potreb. Karkoli nekdo potrebuje tukaj v zavodu, bo dobil tudi v enotah. Oskrba bo enaka ali celo boljša v skupnosti. S primerno podporo osebja se bodo lahko preselile tudi osebe, ki potrebujejo 100% pomoč drugih. Stanovalci v enotah pa ne bodo razporejeni po starosti, ali pa kot so pretežno v zavodu, po diagnozah, temveč se bodo skupine oblikovale po njihovih željah, nekateri so tudi dali prošnjo, da bi živeli skupaj, s tistimi, ki se razumejo.

V diskusiji, ki se je razvila so se vprašanja svojcev nanašala predvsem na organizacijo dela in oskrbe na novih lokacijah, na pokritost enot (torej prisotnost kadra), na dejavnosti, ki bodo v novih enotah, in na prehrano. Pojavila se je tudi dilema, kako se bo reševalo eskalacije v enotah, če osebje ne bo prisotno.

Najprej moramo poudariti, da vedno izhajamo iz izkušenj že obstoječih enot, opiramo pa se tudi na primere dobre prakse iz tujine. V enotah stanovalci niso sami in prepuščeni samemu sebi, ampak je večino časa prisotno osebje. Poleg tega je bistvena prednost bivalnih enot ta, da je delo bolj individualno, poznavanje stanovalcev je večje, tim deluje bolj povezano, opazovanje je večje in tako se lahko prepreči tudi marsikatera hospitalizacija, kar kažejo tudi izkušnje iz obstoječih enot.

Prehrana bo vsaj zaenkrat organizirana tako kot v obstoječih bivalnih enotah. To pomeni, da stanovalci ob podpori osebja pripravijo obroke. Udeležba stanovalcev pri aktivnostih in opravilih pa je v stanovanjskih skupinah po določenem času navadno večja kot v zavodu. Zavzetost in sodelovanje stanovalcev pri hišnih in drugih opravilih se razvija počasi, saj je to proces, vedno pa izhajamo iz želja stanovalcev in tudi njihovih zmožnostih.

Nekaj komentarjev se je nanašalo tudi na dejstvo, da se nekateri stanovalci ne želijo seliti, ker imajo občutek, da je potrebno v enotah veliko delati, pomagati, kuhati. K tej tezi nekoliko pripomore tudi dejstvo, da se stanovalci, ki že živijo v zunanjih enotah, radi pohvalijo, da veliko delajo, kar je res v smislu, da pomagajo pri določenih opravilih, vendar nikomur ni potrebno kuhati, če tega ne zmore, pomoč zaposlenih pa je zagotovljena pri vseh opravilih. Stanovalce sicer spodbujamo in podpiramo, da postanejo samostojnejši ter razvijejo občutek odgovornosti in pripomorejo k skupnemu gospodinjstvu. Da bi stanovalci zavoda iz prve roke videli, kako že živijo, izvajamo t. i. »dopuste«, ko stanovalec nekaj dni, ali kakšen teden biva v zunanji enoti. Izkušnje so za večino pozitivne, seveda pa je način življenja v zavodu drugačen kot v enotah; tisti, ki že živijo v skupnosti, pa pravijo, da v zavod ne želijo več.

Iz strani svojcev pa je prišla tudi želja po ogledu obstoječih in novih bivalnih enot. Zato razmišljamo o organizaciji dneva odprtih vrat preden se preselitve v Divačo zgodijo, ko bodo hiše že opremljene in urejene.

Izšla je decembrska številka!

Spet smo tukaj, spet smo z vami. Po dolgem času nas lahko berete tudi v elektronski obliki. :)

Čas neizprosno teče, vsem meri enake vatle. In že je december. December 2021.

Tokratna tema, na katero smo razmišljali, je HVALEŽNOST. Hvaležnost je čustvo hvaležnega človeka.

Smo hvaležni? Komu, za kaj?

Hvaležni smo za ogromno stvari, dejanj. Pa tudi nehvaležni smo za veliko stvari, ki nas pestijo.

Hvaležni smo, da nas razumete, da nas podpirate. Hvaležni smo, da imamo možnost premikati meje, rušiti tabuje.

V tokratni številki strokovno razmišljamo o normalizaciji, o zgodovini deinstitucionalizacije. V rubriki Duševno zdravje od A do Ž se dotaknemo avtogenega treninga, pogledamo, Kaj dogaja, nadaljujemo s 16. poglavjem Psihiatrične države na sončni strani Alp, sprehodimo se skozi poezijo, kolumno in dialog. Priporočamo vam kosilo, pripravljeno v tridesetih minutah. Pogovarjali smo se z  duhovnikom Martinom Golobom, pa tudi na strip nismo pozabili.