Na konferenci so predstavljali in razpravljali strokovnjaki, raziskovalci in ljudje z lastnimi izkušnjami  iz kar 18 evropskih držav: Slovenije, Italije, Velike Britanije, Irske, Poljske, Finske, Danske, Malte, Francije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Češke, Madžarske, Grčije, Latvije, Litve, Nemčije in Portugalske.

Dezinstitucionalizacija je ob koncu 20. stoletja postala univerzalna politika mednarodnih organizacij, kot je Svetovna zdravstvena organizacija, pravica do življenja v skupnosti pa je eden od sestavnih delov Konvencije ZN o pravicah invalidov.

Večina zahodnoevropskih držav je že naredila potrebne reforme v duševnem zdravju. Izrazitejša evropska platforma in politika pa sta bili v zadnjih letih gonilna sila, da se je proces prehoda v skupnost končno pričel tudi v številnih državah srednje in vzhodne Evrope, v nekaterih od njih pa dobil nov zagon, kot to velja za Slovenijo. V zadnjih letih izrazito poteka prav na Krasu, s preoblikovanjem Doma na Krasu v skupnostne oblike namestitev in oskrbe. Dom na Krasu je namreč eden prvih socialnovarstvenih zavodov, ki je z letom 2020 vstopil v proces deinstitucionalizacije. Projekt preobrazbe »Doma na Krasu« je od leta 2020 do leta 2023 sofinanciran iz sredstev Evropske unije (ESS) in poteka v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Evropski »zemljevid oskrbe« se je z leti zelo spremenil in tako (tudi pri nas) zdaj vključuje od stanovanjskih skupin, dnevnih centrov, podpore pri zaposlovanju, zagovorništva, uporabniških združenj, vrstniške podpore, skupin svojcev, osebne pomoči, koordinirane oskrbe, kriznih služb na terenu, do mobilnih ekip in številnih drugih oblik, ki so se pojavile in se še vedno razvijajo v praznem prostoru potreb po različnih vrstah podpore v skupnosti.

Konferenca je bila v prvi vrsti festival dosežkov, izmenjave najboljših praks, izsledkov raziskav in izkušenj z izobraževanjem, hkrati pa tudi prostor za kritičen premislek in transformativne ideje, kako premagati protislovja, kot so povečevanje zmogljivosti varovanih oddelkov v zavodih za odrasle in za otroke, uporaba prisilnih ukrepov, izolacija in segregacija ljudi, ki živijo zunaj, težave pri integraciji, ali trdoživi institucionalni miselnosti in praksah, ki se lahko obdržijo tudi v skupnostni oskrbi. Posebna pozornost je bila namenjena različnim uporabniškim pobudam (predvsem vrstniški podpori), ki so bile in so še vedno neizogibno povezane z dezinstitucionalizacijo.

Konferenca je bila tudi priložnost za obeležitev 40. obletnice delovanja nevladne organizacije Sonček – društva za cerebralno paralizo Slovenije, ki ima dolgoletne izkušnje s podporo ljudi v stanovanjskih skupinah in v zadnjem času tudi v prilagojenih stanovanjih, pa tudi, da smo nazdravili zaključku pilotnega projekta »Doma na Krasu«. V Domu na Krasu proces deinstitucionalizacije izvajamo od leta 2003, in smo do danes v dislocirane enote preselil 64 stanovalcev, na deset različnih lokacij. V nadaljnjem letu pa bomo v sklopu projekta preselili še 58 stanovalcev na območje Krasa in Goriške. Obenem pa smo s tem dogodkom gostili tudi letno konferenco evropske mreže za duševno zdravje ENTER.

Dezinstitucionalizacija je beseda, ki jo večina ljudi težko izgovori. Pogosto se ustavijo nekje na sredini in rečejo, no…, ta beseda. Včasih s tem povedo tudi, da je dezinstitucionalizacija pretežka, da bi se z njo spopadli.

V torek, 25. 4. 2023, ob 16. uri smo se zbrali v večnamenskem prostoru OŠ Divača, kjer je potekala javna tribuna, na kateri smo predstavili pomen in načrte deinstitucionalizacije socialnovarstvenih zavodov v Sloveniji ter projekt preobrazbe Doma na Krasu v izvajalca skupnostnih storitev za vse. Namen javne tribune je bil odprt pogovor z vsemi občankami in občani občine Divača.

Na javni tribuni so sodelovali minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, vodja projekta Urška Sorta Kovač in dr. Andreja Rafaelič, strokovno raziskovalna sodelavka IRSSV.

Več o tem tudi v prispevku: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174953673?s=tv

Z namenom predstavitve projekta smo včeraj, 23. 2. 2023, v Mestni Občini Nova Gorica gostili posvet, v sklopu katerega smo predstavili projekt, ter se predstavili bodočim sokrajanom.

V okviru projekta preobrazbe “Doma na Krasu” se v Novi Gorici in okolici odpirajo nove stanovanjske skupine za osebe s težavami v duševnem zdravju in/ali ovirami v duševnem razvoju.

Cilj projekta je izboljšanje kakovosti življenja stanovalcev. Prepričani smo, da si vsak posameznik, ne glede na ovire s katerimi se sooča, zasluži dostojnega življenja.

Dom na Krasu od leta 2020 izvaja projekt preobrazbe zavoda, s katerim želi doseči višji standard življenja stanovalcev Doma na Krasu. Izpeljava projekta sledi državnim strateškim ciljem na področju izvajanja procesa deinstitucionalizacije institucionalne oskrbe. Vzporedno z vzpostavljanjem infrastrukturnih podlag za deinstitucionalizacijo poteka tudi razvoj novih in nadgradnja že obstoječih oblik ter metod dela socialno varstvenih storitev. V praksi to pomeni, da vzpostavljamo manjše stanovanjske skupine, ter razvijamo oskrbo prilagojeno posamezniku, na način da sledimo njegovim ciljem in potrebam.   

Infrastrukturne novosti deinstitucionalizacije zavoda spreminjajo osnovni pristop izvajanja poslanstva zavoda, od skupnega življenja velikega števila stanovalcev v eni instituciji, ki je odmaknjena od skupnosti, do vzpostavljanja manjših stanovanjskih skupin v lokalnem okolju. V celoti bo zavod Dom na Krasu vzpostavil 13 enot, v vsaki od teh bo živelo od 4 do 6 oseb. Tak pristop omogoča, da se življenje stanovalcev Doma na Krasu čim bolj približa vsakdanjemu življenju v skupnosti, v raznolikih oblikah, ki stanovalce spodbujajo k večji samostojnosti in dajejo možnost soodločanja o svojem življenju ter s tem ohranjanju in krepitvi dostojanstva. Prav tako jim omogoča večjo vključenost v družbo in manjša občutek osamljenosti.

Tako smo bili danes priča izjemnemu, za nekatere tudi čustvenemu dogodku, s katerim je 12 stanovalcev Doma na Krasu v dveh bivanjskih enotah dobilo nov dom. S tem jim bo z vključevanjem v družbo in bolj individualiziranim načinom oskrbe, omogočeno kvalitetnejše življenje.

V samem začetku projekta je bilo veliko nasprotovanja, vendar  lahko zdaj z zagotovostjo rečemo, da smo z ustrezno komunikacijo nesoglasja in nestrinjanja rešili in, kot je dejala županja Občine Divača omogočili stanovalcem, da se v občini Divača počutijo doma.

Danes je bilo na dogodku s strani gospe Alenke Štrucl Dovgan, županje Občine Divača, mag. Barbare Kobal Tomc, direktorice Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo, ter gospoda Andreja Grdiše, generalnega direktorja Direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo izrečenih veliko spodbudnih besed namenjenih stanovalcem, kot tudi podpora projektu.

Veseli smo, da so tako na nacionalni kot tudi regionalni pa tudi lokalni ravni prepoznali projekt Doma na Krasu kot primer dobre prakse vključevanja ranljivih skupin v okolje in  zagotavljanja  večjega vpliva in možnosti odločanja uporabnikov o svojem življenju, da bi lahko ob ustrezni podpori zaživeli čim bolj samostojno življenje v skupnosti. Naše temeljno vodilo ostaja delo s stanovalci, ne namesto njih – na način, da so z našimi storitvami zadovoljni.

Trudili se bomo, da bo nadaljevanje projekta teklo nemoteno in z vključevanjem vseh pomembnih akterjev. Ključnega pomena za kakovost življenja vseh, je namreč povezanost in vpetost v lokalno okolje.

Stanovalci dobrodošli doma! Mi pa se bomo potrudili, da vam bo čim lepše!

Ekipa Doma na Krasu

Projekt se izvaja v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Operacijo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Dom na Krasu, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani, Inštitut RS za socialno varstvo, Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Društvo SVIZCI – Uporabniško društvo za duševno zdravje v sodelovanju z ENTER Mental Health Network organizira enodnevno mednarodno konferenco na temo:

»Dezinstitucionalizacija …, ta beseda!«: dosežki in protislovja skupnostne oskrbe v evropski perspektivi

​Datum: 1. junij 2023

Kraj: Konferenca bo potekala na Krasu, v Lipici, v kongresnem centru hotela Maestoso. Naslov: Lipica 15c, 6210 Sežana.

Vabimo vas k oddaji povzetkov prispevkov o izsledkih raziskav, izkušnjah z izobraževanjem, ali praksah v skupnosti, ki ustrezajo zgornjim temam. Sprejemamo različne kategorije prispevkov:

– ustna predstavitev,

– delavnica/simpozij,

– plakat

– drugo (performans, okrogla miza).

Rok za oddajo povzetkov je 15. marec 2023. Po pregledu in izboru prispevkov boste obveščeni do 31. marca 2023.

PRIJAVA NA KONFERENCO je obvezna za vse udeležence_ke – brez oddanega povzetka in s povzetkom – in bo odprta od 24. februarja do 9. maja 2023 oziroma do zapolnitve prostih mest.

Več o tem lahko preberete na: Conference 2023 Ljubljana Slovene | entermentalhealthnet

Vabljeni!